Da se zamotiš

Spat sem šla ob 5 in 45, zbujena in prenovljena s polno dozo energije pa sem bila pokonci že ob 7 in 15. Dan je bil zares zelo dolg in kar ni se še končal… še se nadaljuje. In kaj vse se mi je dogajalo… da pomislim…


preprobala vse hlače in pajkice… v enih bolj kot drugih sem bila horibl!


centralca na avtu in el. pomik stekel in izumitelja le-tega sem zopet preklela po dolgem in po čez. 40km sem se vozila z odprtim oknom. Še dobro, da je zunaj »vroče«.


popila sem 4 kave. Podaljšane z rjavim šugarjem. Zakofetirana do konca.


spila velik milk-šejk in tako nadomestila ves zamujeni vnos mlečnega sladkorja, ki ga baj’d'mim ne smem »vnašat« vase, niti z zamudo.


2x sem se peljala mimo policajev, ki bi me lahko ustavili, pa me niso. Zakaj že ne?


prevozila sem rdečo luč…


zalila sem svoji rožci…


nov samo-kupljeni bambus je od danes naprej v novi pinki vazi.


z Rožletom (moj mačkon) sva končno dočakala najinih 15 minutk cartanja.


soba je bila deležna spremembe. Ni več slik na policah… njegovih slik, najinih slik.


laptop je končno dočakal ‘čistko’. Kak je leeeep!


s svakinjo Katjo sva se tehtali… hahaha… veselica in pol. točno 30kg razlike! (js sm tista z manj, ki bi rada še manj)


Tian (nečak) me je pobruhal po celem hrbtu, nato pa še polulal med previjanjem. Kak je sweet…


mama me je razveselila z novim tuš gelom… končno ve, da je kokos obvezen del.


popravljali smo seznam povabljenih na krst… iz 70 smo prišli na 50. norooo…


že dolgo se nisem sprehajala po starem delu Celja in parku. Nič ni drugače.


svojo jezo se sprostila za volanom. Boga moja korsika…


očim me je razveselil z novico, da mercedes gre in pride novi passat karavan… mmmm… sam da mi ne bo treba več tistga pržganga usnja v mercedesu vohat… bljek!


danes sem 3x prebrala Sebastjanovo pismo svoji Pernille… love letter, ob katerem ti gre na jok od ganjenosti. Tipe te serije ne delajo več. Na vso žalost…


vhod doma sem našemla za prihajajoče »zajce«… veliko noč mislim


prvič v življenju sem zdrobila CD… ja ups, ni šel v ovojnico poleg darilnega bona, pa sem ga mogla malce zožat.


prvič po dolgem času sem se oblekla svobodno. V čisto preprosto črnino.


prvi samski vikend… zanimiv vikend. Ni tako slabo…


bolečina v desnem srednjem predelu trebuha še vedno ne pojenja. Boliiii! Boli me nekaj oz. nekje, kjer nimam nič. Tako pravi dr.


po naklučju sem našla gamaše… sam zdej jih ne rabim več.


med brskanjem in iskanjem mojega čaja divje češnje sem prevrnila med… upss…


bracom kupila darilo za dan mučenikov


prebrala sem časopis Novi tednik za en mesec nazaj… kaj vse človek ne zve…


vodo črepam kot kamela… svašta.


pogrevam staro župo… pa mi je treba tega?


že šesto nedeljo sem se odrekla nedeljskemu kosilu… pa ne nalašč. Zdaj je kriva črevesna gripa, prej pa pohajanje.


bi šla v LJ, pa nimam nič pripravljeno.


na sprehodu se je pogled ustavil na plakatu … Vlado Kreslin in Mali bogovi… hvala, ko kaj vem… šla bi na ta koncert ja!


na bratovem msn-ju sem ujela tole »a ga kej pohaš?« Da ne bom js koga zapohala… mularija!


B.H. je pozabila name, majkemi.


zlat namen sem imela danes it pogledat malo Matejo, sestrico moje Petrce… pa se nisem mogla pripravit, da bi se peljala mimo Braslovč. Naslednjo nedelo pa čist zareeees…